Domov / Covid-19 / Covid-19 in imunski sistem

Covid-19 in imunski sistem

V jesenskem in zimskem času je prisoten povečan pojav prehladnih obolenj, ob sočasni epidemiji covid-19 pa je še toliko bolj pomembno kakšen imunski sistem imamo. Dober imunski sistem je namreč odvisen tudi od tega kakšnega smo podedovali, prejeli od rojstvu, kakšen imamo življenjski slog, kakšne imamo razvade, ali smo pogosto preboleli kakšne infekcije ipd. In če na nekatere od teh dejavnikov ne moremo zares vplivat, kaj pa lahko za dober imunski sistem vseeno storimo sami?

Izjemno pomembna za spodbujanje imunskega sistema je poleg redne telesne dejavnosti, zadostnega spanja…, tudi prehrana. Doslej je namreč znano, da imajo podhranjeni, krhki ljudje, starejši, kronično bolni, tudi debeli (maščobno tkivo prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo naš imunski sistem), ki so v nekem smislu tudi podhranjeni (pomanjkanje vitaminov in mineralov zaradi prevelikega vnosa enolične in revne prehrane), slabši imunski sistem. Imunski sistem lahko podpremo z uživanjem uravnotežene mešane prehrane, kjer pazimo na zadostno uživanje raznolike zelenjave, sadja, oreščkov ter živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami.

Ne smemo pa pozabiti, da imajo lahko nekatera živila, če jih vključujemo v našo sicer mešano, uravnoteženo prehrano, še posebno ugoden vpliv na delovanje imunskega sistema, to so: česen, čebula, gobe shiitake, živila, ki vsebujejo karotenoide (korenje, buče, sladek krompir, kaki, melone, zelena listnata zelenjava), ingver in probiotični izdelki (jogurt, kefir, kislo zelje, kisla repa). Veliko naštetih snovi je možno zaužiti s pestro in uravnoteženo prehrano. 

Pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema imajo tudi vitamini in minerali, ki so sestavni del celic imunskega sistema in jih, zaužijemo povsem dovolj s hrano, če se zdravo prehranjujemo. Obenem pa lahko preveliki odmerki kateregakoli od vitaminov ali mineralov povzročijo več škode kot koristi, kar je potrebno upoštevati predvsem, če se odločimo za uživanje prehranskih dopolnil. Naj tudi omenimo, da PD niso nadomestilo za uravnoteženo mešano prehrano in jih je smiselno uživati le ob indikacijah in po posvetu s svojim zdravnikom. Izjema je vitamin D, čigar potrebe s prehrano le s težavo pokrijemo.

Mikrohranila, ki dokazano sodelujejo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema in nekateri izmed njihovih prehranskih virov:

Vitamin A

jetra, jajca, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača, marelice

Vitamin D

sonce med majem in oktobrom, ribe, jajca, obogatena živila

Vitamin E

mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado

Vitamin C

paprika, kivi, pomaranče, ohrovt, brokoli, jagode

Vitamin B6

čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam

Folna kislina

 jetra, čičerika, leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče

Baker

goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, oreščki, kakav

Cink

bučna semena, soja, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreščki

Selen

brazilski oreščki, ribe, govedina, perutnina, jajca, leča

Železo

jetra, govedina, soja, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije

Študije so pokazale, da vitamin D izboljša prirojeno imunost, s čimer se zmanjša pojavnost in resnost akutnih okužb dihal. Pomanjkanje vitamina D je povezano z večjim tveganjem za okužbo s covidom-19 in slabšim potekom te bolezni. Vitamin D nastaja v človeški koži, kadar je ta dovolj časa izpostavljena sončni svetlobi. V jesensko-zimskem obdobju pa se zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov, vitamin D v koži praktično ne tvori, zato je v tem času priporočljivo dodajanje vitamina D, če sodite med bolj ogrožene skupine in se o tem posvetujete s svojim lečečim zdravnikom. 

Nacionalna raziskava Nutrihealth, je ugotovila, da ima v jesensko-zimskem obdobju, med novembrom in aprilom, okoli 80 % odraslih Slovencev tveganje za pomanjkanje vitamina D in 40 % za hudo pomanjkanje. 

Pomanjkanje vitamina D lahko, poleg prehrane, izvira tudi iz različnih družbeno-ekonomskih razlik, kot so čas izpostavljenosti soncu (vrsta poklica) ter površina izpostavljenosti soncu (oblačila in drugi običaji). 

Ker pa se posamezniki, ki so preboleli okužbo s covid-19 pogosto srečujejo z različnimi težavami, predvsem v smislu neješčnosti oziroma pomanjkanja apetita, si lahko na naslednji povezavi preberete »Kako se prehranjevati v času okrevanja po okužbi s SARS-CoV-2«.

Dodatne prehranske nasvete namenjene posameznikom in družinam v času nove virusne bolezni COVID-19 najdete na:

Viri: