Šolanje od doma, omejeno gibanje in druženje, negotovost in hitre spremembe so pomembno vplivali na naša počutja. Ob bližajočem zaključku šolskega leta je marsikdo pod dodatnim stresom, skrbmi in obremenitvami. Zato je pomembno, da mladostniki tudi v tem času poskrbijo za dobro počutje.

V nadaljevanju je navedenih nekaj idej:

1. Poskusimo se osredotočiti na stvari, na katere imamo lahko vpliv.

Določenih stvari in poteka dogodkov v trenutni situaciji ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo naš pogled nanjo in se odločimo, kako se bomo odzvali. Včasih pomaga že to, da sprejmemo, da so nekatere stvari izven našega nadzora. Nekatere stvari pa lahko sami nadzorujemo in v zvezi z njimi nekaj storimo. Lahko se bolj posvetimo sebi, se poskušamo pomiriti ali izvedemo nam ljubo aktivnost – se odpravimo na sprehod, pogovorimo s prijateljem, poigramo s hišnim ljubljenčkom ali pogledamo del najljubše serije.

2. Poskusimo sprejeti svoje počutje takšno kot je.

Ob nenavadnih in nepredvidljivih dogodkih se pogosto počutimo zbegane, nas je strah in nas skrbi. Če svoje počutje prepoznamo in ga ne poskušamo potlačiti, nam to pomaga, da na situacijo pogledamo od zunaj in se z njo lažje spoprimemo. Kadar občutki strahu in zbeganosti trajajo dlje časa ali nas pretirano obremenjujejo pri vsakdanjih opravilih je pomembno, da se o tem pogovorimo s starši ali prijatelji.

3. Poskusimo se za trenutek odmakniti iz stresnih situacij.

Običajno je to začasna pomoč, da si opomoremo in se okrepimo. Če nam na primer dnevno spremljanje novic o epidemiji povzroča stiske, omejimo naš stik z informacijami.

4. Poskusimo organizirati svoj čas.

Jasno razmejimo čas za šolske obveznosti od ostalih aktivnosti in načrtujmo tudi dejavnosti, ob katerih se lahko sprostimo. V pomoč nam bo, če si ustvarimo seznam opravil po točkah in jih ob zaključeni aktivnosti obkljukamo.

5. Poskusimo ostati telesno aktiven in se uravnoteženo prehranjevati.

V naš vsakdan poskušajmo vključiti vsaj nekaj telesne aktivnosti. Razmigamo se lahko v naši sobi, že energičen ples ob naši najljubši glasbi je dobra popestritev, lahko se večkrat sprehodimo po stopnicah, med sedečimi aktivnostmi pa naredimo pogoste aktivne odmore. V čim večji meri poskušajmo ohranjati tudi podoben vzorec spanja in prehranjevanja.

6. Ostanimo povezani.

V primerih, ko se s prijatelji in drugimi nam pomembnimi osebami ne moremo srečati živo, smo v stiku na daljavo. Če je možno, se lahko s prijatelji dogovorimo za skupen sprehod v naravi, kjer je možno ohranjati razdaljo in se hkrati vsaj za nekaj časa umakniti od tehnoloških naprav.

7. Preizkusimo katero od tehnik sproščanja.

Kadar smo pod stresom nam za ohranjanje osredotočenosti lahko pomaga že nekaj minut sproščanja s tehnikami osredotočanja, ki nam pomagajo, da za trenutek izstopimo iz naših misli in pozornost preusmerimo na zunanje dogajanje.

Več informacij, kako lahko sami poskrbimo za dobro počutje najdete na naslednji povezavi.

V težjih trenutkih so mladostnikom lahko v oporo tudi kvalitetni odnosi s starši, ki mladostnike usmerjajo in nudijo pomoč, ki jo potrebujejo.  

1. Pozanimajmo se, kako se spoprijemajo s trenutno situacijo.

Mladostnike povprašajmo, kako se počutijo. Povejmo jim, da smo na voljo za pogovor, ko nas bodo potrebovali in omogočajmo možnosti, da pogovor steče. Pomirimo jih, da so občutki stiske, tesnobe, razdražljivosti, strahu in negotovosti v trenutni situaciji nekaj običajnega in da jih vsi kdaj občutimo.

2. Mladostnikom poskušajmo posredovati čimbolj jasne informacije.

Dobro je, da dostop do informacij nekoliko omejimo (npr. gledamo manj televizije in v pogovorih ne govorimo samo o epidemiji). Povečana uporaba tehnologije daje tudi lažji dostop do nepreverjenih, zavajajočih ali popolnoma napačnih podatkov, informacij ali nasvetov, zato jih v pogovorih opozorimo tudi na to nevarnost. Raje jih spodbudimo, da informacije, ki jih zanimajo, poiščemo skupaj in v bolj verodostojnih virih.

3. Bodimo pozorni na večje spremembe v vedenju in čustvovanju.

Večje ali nenadne spremembe so lahko (ne)posredno povezane s stiskami, pojavom tesnobe ali depresije, vsaka večja sprememba pa je lahko povod za odprt pogovor. Težave se pojavijo takrat, ko so znaki in simptomi tako izraziti, da mladostnika ovirajo pri vsakodnevnem delovanju. Ob večjih stiskah in težavah se brez zadržkov posvetujmo z izbranim pediatrom ali osebnim zdravnikom.

4. Pomagajmo pri oblikovanju urnika in podajmo ideje za aktivnosti.

Pri tem upoštevajmo količino časa, ki ga mora mladostnik nameniti drugim aktivnostim, njegove spretnosti in tudi želje.

5. Načrtujmo skupni družinski čas.

Če je možno vsaj enkrat dnevno obedujmo skupaj za mizo, pri tem izklopimo ali odstranimo moteče faktorje, kot so televizija, radio, računalnik in telefon. V skupnih trenutkih jih spodbudimo, da nam povejo kakšen je bil njihov dan, poročajo pa nam tudi o morebitnih zapletih pri šolskih obveznostih ali drugih težavah.

6. Odkrito se pogovorimo o izgubah.

Tudi mnogo mladostnikov se je tekom epidemije soočilo z izgubo bližnje osebe, člana družine ali prijatelja. Pomembno je, da jim tudi v tem času nudimo oporo in varno okolje.

Več informacij kako lahko starši pomagajo mladostnikom v stiski najdete na naslednji povezavi.