Domov / Covid-19 / Covid-19 in vračanje v šole

Covid-19 in vračanje v šole

Med ukrepi namenjenimi socialnemu distanciranju, je bilo tudi zaprtje šol in prenos pouka na modele učenja na daljavo. Kakšen vpliv in posledice ima zaprtje šol na življenje in dobrobit otrok?

SLOfit raziskovalna skupina je ugotovila, da pandemija in zaprtje šol predstavljata največji upad gibalne učinkovitosti in največji porast debelosti pri slovenskih otrocih v 33 letih, od začetka spremljanja otrok.

Telesna aktivnost ima pozitiven vpliv na kardiorespiratorno in presnovno zdravje pri otrocih in mladostnikih. Za otroke in mladostnike (5-17 let) je priporočljiva vsaj ena ura zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan v tednu. Večji del naj predstavljajo aerobne aktivnosti, kot so hoja ali tek, vsaj trikrat tedensko mora telesna dejavnost zajemati tudi vaje za mišično moč in kosti.

Ob ponovnem vračanju v šole se zato še bolj priporoča telesno dejavno poučevanje ter povečan pouk športne vzgoje.

Znano je, da telesno dejavno poučevanje povečuje pozornost, vpliva na večjo prekrvavljenost možganov in hitrejše prenose informacij v višje možganske centre. Izboljšuje vedenje učencev in tako posledično vpliva na učni uspeh ter obenem zmanjšuje sedeče vedenje.

Pri vračanju v šole je zato priporočljivo:

  • Povečanje gibalne dejavnosti otrok, dejaven prihod v šolo, dejaven pouk (ne samo športna vzgoja) in vključevanje gibalnih odmorov.
  • Organiziranje učilnic in športna vzgoja v sklopu pouka naj v čim večji meri poteka na prostem. S tem zmanjšamo možnost prenosa okužb, poveča se gibanje, zmanjšujejo se občutki tesnobe zaradi vpliva naravne svetlobe in izboljša se učinkovitost otrok.
  • Pri izvajanju športne vzgoje naj se izvaja nekontaktne športe in izključno v okviru posameznih oddelkov (»mehurčkov«).
  • Zagotavljanje odprtih in dostopnih telovadnic in drugih športnih objektov ob upoštevanju in zagotavljanju preventivnih ukrepov, kot so splošna higienska priporočila npr. umivanje in razkuževanje (vključno z razkuževanjem športnih rekvizitov), učinkovito prezračevanje in ohranjanje medsebojne razdalje (predvsem pri predmetni stopnji v osnovni šoli in v srednji šoli).
  • Izvajanje športne vzgoje naj bo postopno, poudarek na razvoju gibalnih sposobnosti, šele nato utrjevanje znanja.

Mladostniki so tudi skupina s kroničnim pomanjkanjem spanja. Zaradi fiziološke nagnjenosti odhajajo k počitku pozno, kljub vsakodnevnim šolskim obveznostim. K temu izdatno prispeva tudi njihova socializacija oziroma pričetek vključevanja v družabno življenje s posledičnimi poznimi odhodi k spanju, zlasti med vikendi.

Šolarji potrebujejo med 9 in 11 ur spanca, medtem ko mladostniki samo kakšno uro manj, torej med 8 in 10 ur.

Navajamo nekaj priporočil za boljši spanec otrok in mladostnikov:

  • Omejitev uporabe zaslonov pozno zvečer ter uporabe v spalnici. Elektronske naprave, kot so telefon, računalniške tablice, televizija ali računalnik oddajajo modro svetlobo, ki zavira izločanje melatonina, tj. hormona spanja in tako motijo spanje. Elektronske naprave naj zato otroci in mladostniki prenehajo uporabljati 30 minut pred spanjem.
  • Kot omenjeno, redna telesna vadba krepi zdravje in tudi izboljša spanec. Otroci in mladostniki naj vsaj eno uro dnevno posvetijo izvajanju telesne vadbe, najboljše v jutranjih ali zgodnjih popoldanskih urah. Telesna aktivnost v poznejših popoldanskih urah oziroma vsaj eno uro pred spanjem, ni priporočljiva, ker zviša telesno temperaturo in otežuje spanje.
  • Zmanjšanje količine kofeina. Kljub temu, da kofein za otroke in mladostnike ni primeren, ga najdemo tudi v čaju in energijskih pijačah. Uživanje kofeina ni priporočljivo do 4 ure pred spanjem, saj negativno vpliva na spanec.
  • Odsvetujejo se prigrizki pred spanjem, saj lahko neenakomeren obrok pred spanjem onemogoča spanje.
  • Pomembna je stalna rutina pred spanjem za vzdrževanje dnevno-nočnega ritma budnosti in spanja. Spalno rutino je potrebno vzdrževati tudi med vikendi, saj sicer lahko zmoti notranjo biološko uro.

Več priporočil za varno vračanje v šole najdete na: https://zdaj.net/izpostavljeno/varno-v-vrtec-in-solo-v-casu-epidemije-covid-19/

Več navodil strokovnjakov Fakultete za šport o gibanju lahko starši najdete na: https://www.slofit.org/slofit-nasvet

Viri:

Priporočila glede telesne dejavnosti v času širjenja okužbe COVID-19. NIJZ, 2020. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/priporocila-glede-telesne-dejavnosti-novi-koronavirus-sars-cov-2

Higienska priporočila za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 za uporabo notranjih športno rekreativnih objektov in površin. NIJZ, 2021. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_notranje_sportno_rekreativne_objekte_in_povrsine_01102020_koncna.pdf

Prezračevanje zaprtih prostorov za preprečevanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. NIJZ, 2021. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_prezracevanje.pdf

Strokovna priporočila za pouk športa po vrnitvi v vrtce in šole. SLOfit, 2021. Dostopno na: https://www.slofit.org/aktualno/ID/249/Strokovna-priporo%C4%8Dila-za-pouk-%C5%A1porta-%C5%A0V-po-vrnitvi-v-vrtce-in-%C5%A1ole

Premagajmo škodljive posledice COVID-19 izolacijskih ukrepov. SLOfit, 2021. Dostopno na: https://www.slofit.org/barometer/COVID-19-FITbarometer

Global Recommendations on Physical Activity for Health. WHO. 2010. E-gradivo.

A.Woods  J, T. Hutchinson N, K. Powers S, et al. The COVID-19 pandemic and physical activity. Sports Medicine and Health Science. 2020; Volume 2, Issue 2, 55-64.

Priporočila staršem za gibanje otrok in mladostnikov v času epidemije covid-19. NIJZ, 2021. Dostopno na: https://zdaj.net/otrok/priporocila-starsem-za-gibanje-otrok-in-mladostnikov-v-casu-epidemije-covid-19/

Priporočila za dobro spanje: Šolarji in mladostniki. NIJZ, 2021. Dostopno na: https://zdaj.net/strokovna-javnost/