Ena od posledic covida-19 je tudi sprememba v življenjskem slogu in prehranskih navadah. 

Med epidemijo so države uvajale mnogo zaščitnih ukrepov, vključno z zaprtji šol. Učne ure športne vzgoje so bile ukinjene, vse to pa je prisililo otroke, da so ostali doma in svoje učenje preusmerili na virtualna sredstva, kar je vodilo v tveganje za več sedenja oziroma manj gibanja.

Kombinacija dela od doma, izobraževanja na daljavo in uporabe družbenih medijev je povzročila povečano uporabo zaslonov. Živilska industrija je to prepoznala in okrepila spletno oglaševanje, osredotočeno na otroke.

Nekatere države so uvedle celo popolna zaprtja, z dovoljenjem izhoda samo v primeru nakupovanja osnovnih stvari in omejene telesne dejavnosti. To je na eni strani povzročilo panično nakupovanje in shranjevanje živil z dolgim rokom uporabnosti, ki so običajno bolj obdelana in bogata s kalorijami, z namenom, da bi zmanjšali obiske trgovin. Ta živila imajo visoke vsebnosti soli, sladkorja in trans maščobnih kislin, kar poveča tveganja za debelost. Poslabšal se je tudi socioekonomski položaj mnogih družin, kar je vodilo v nakupovanje cenejše hrane in imelo možen negativen vpliv na otroke. Nekateri avtorji hitro pridobivanje telesne teže, ki ga povzročajo zaprtja držav zaradi covida-19, poimenujejo »covibesity«.

Po drugi strani pa je epidemija zaradi več časa, preživetega doma, dobra priložnost za izboljšanje prehranskih navad, predvsem kot odlična priložnost za pripravo obrokov doma.

Kaj lahko za ohranjanje zdravega življenjskega sloga storijo otroci?

Otroci veliko lahko storijo sami, v sodelovanju s starši.

• Pripravijo si lahko urnik šolanja, dejavnosti in obrokov.
• Šolske dejavnosti naj načrtujejo v dopoldanskem času (kakor to poteka v šoli).
• Otrok naj si izbere eno dejavnost dnevno, kjer bo telesno aktiven, starši pa naj mu pomagajo to vnesti v dnevno rutino. Že blaga telesna vadba lahko pozitivno vpliva na spomin pri učenju.
• Načrtuje naj tudi čas namenjen sprostitvi in dejavnostim, ki ga zabavajo.

Kaj lahko storijo starši?

• Preživljanje kvalitetnega družinskega časa in opravljanje aktivnosti, za katere sicer zmanjkuje časa.
• Zmanjšujte občutke stresa: v pomoč so lahko družabne igre, skrb za pozitivno družinsko vzdušje, usmerjanje k hobijem, projektom.
• Strukturiranje dneva: skupaj z otrokom sestavite urnik, ki ga poskušajte upoštevati.
• Obroki naj bodo načrtovani: če je le možno, naj vsi člani gospodinjstva jedo obroke sočasno, pozorni bodite predvsem na prigrizke, ki so lahko velikokrat vzrok za dnevne presežke kalorij.
• Vključujte otroka v gospodinjska opravila: na tak način ga lahko naučite priprave zdravih obrokov, kuhanje lahko naredite bolj zanimivo z dodatnimi izzivi, npr. preizkušanje novih receptov, v kolikor ukrepi dopuščajo, pojdite skupaj po svežo sezonsko zelenjavo na lokalno tržnico ali kmetijo.
• Nakupujte z nakupovalnimi seznami.
• Načrtujte gibanje: v prostem času lahko otroke popeljete na sprehod v bližnji gozd, tega pa lahko popestrite tudi s telesnimi vajami, tekom …
• Omejite zaslonski čas: ločevanje časa namenjenega službenim obveznostim od prostega časa. Ker se je s šolanjem in z delom na daljavo zaslonski čas že pomembno povečal, naj ga bo za ostale aktivnosti sorazmerno manj. Odsvetuje se gledanje televizije ali drugih video vsebin med uživanjem obrokov, predvsem zaradi negativnega vpliva reklam s prehranskimi izdelki.
• Poskrbite zase: tudi starši si v tednu izborite kakšno urico zase, ki jo modro izkoristite s tistim, kar vas bo najbolj pomirilo in napolnilo z energijo.
• Postavite si majhne cilje: postavite si prioritete, še posebno, če ste preobremenjeni.
• Ne pozabite na pohvale in nagrade: pohvalite sebe in otroke, pohvalite otroke za sodelovanje. Zdaj ko več časa preživite z njimi, je enkratna priložnost, da delate na njihovi samopodobi in samospoštovanju.

Več o zdravem življenjskem slogu in obvladovanju debelosti med epidemijo si lahko preberete na naslednji povezavi.