Zunanji zrak je v času kurilne sezone pogosto prekomerno onesnažen z delci PM. Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi. Delci so lahko očesu nevidni ultrafini nanodelci, lahko pa so vidni s prostim očesom, kot so npr. saje. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Manjši kot so delci, dlje v telo prodrejo in večjo škodo imajo za zdravje.

Najbolj ogroženi so bolniki z obstoječimi boleznimi srca in žilja ter dihal, starejši ljudje in majhni otroci ter sladkorni bolniki. Najpomembnejši vplivi delcev so na srce in žilje ter dihala, delujejo pa tudi na druge organe.

Delci PM z vdihavanjem pridejo v naša dihala, kjer povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetja dihalnih poti.  Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane… ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke. Pospešujejo nastanek astme, v primeru, da ima človek že predhodno kronično bolezen dihal (KOPB), se zaradi onesnaženega zraka ta še poslabša. Če smo dolgotrajno, kronično izpostavljeni, pride postopoma lahko do počasnega propadanja pljučnega tkiva in zmanjšanja pljučne funkcije,  do sprememb v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Sodelujejo pri nastanku nekaterih kroničnih nevroloških bolezni ter sladkorni bolezni. Delci so tudi rakotvorni.

Kaj lahko storimo sami za izboljšanje zraka?

• Priporočljivo je dosledno spremljanje podatkov o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki jih na svoji spletni strani redno objavlja Agencija Slovenije za okolje (ARSO).
• Bivanje in fizično dejavnost na prostem prilagodimo stopnji onesnaženost zraka; ob povišanih koncentracijah delcev PM10 v zraku se priporoča zmanjšanje fizične aktivnosti na prostem, zlasti ogroženim osebam, oziroma naj gibanje omejijo na čas, ko je koncentracija najnižja, pri tem pa naj izberejo park ali gozd. Ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod.
• Ob močno povišanih koncentracijah se ogroženim skupinam svetuje, da ostanejo doma. Na to smo še posebej pozorni v obdobjih, ko so vrednosti več dni skupaj močno presežene (npr. v obdobjih nizkih temperatur, temperaturne inverzije, brezvetrja, megle).
• Pomembna je dobra izolacija stavb, ogrevanje s centralnim daljinskim sistemom in čistejšimi viri energije, če je možno. Če za ogrevanje uporabljamo les, je pomembno pravilno kurjenje, redno čiščenje, vzdrževanje in servisiranje peči (s tem zagotovimo dobro delovanje in dobro izgorevanje) in če uporabljamo drva, naj bodo ta kakovostna, čista in pravilno posušena.
• Kurjenje barvanega in lakiranega lesa, tekstila ali plastike je silno škodljivo in povzroča sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih vdihavamo vsi.

V času širjenja okužb z virusom SARS CoV-2 je eden izmed preventivnih ukrepov tudi redno učinkovito prezračevanje prostorov. V času kurilne sezone v zimskem času je zunanji zrak sicer bolj onesnažen, kljub temu pa je v času širjenja koronavirusa pomembno, da se prostore, kjer se zadržuje več ljudi, redno in učinkovito prezračuje. Ker se virus SARS-CoV-2 prenaša aerogeno, torej po zraku, zračenje pomembno vpliva na zmanjševanje širjenja okužb.

• Priporoča se učinkovito zračenje zaprtih prostorov z največjim možnim pretokom zraka, veliko pogosteje kot običajno, tudi če to povzroča nekaj toplotnega neugodja (npr. večkrat po do 15 minut).
• Pomembno je, da zaprte prostore prezračujemo čim bolj učinkovito in čim bolj pogosto ter, da smo pozorni na relativno zračno vlago v prostoru; pri nizki zračni vlagi se kapljice iz dihal, v katerih se lahko nahaja novi koronavirus, zelo hitro posušijo, izhlapijo in virus postane bolj nevaren za človeka. Hkrati je v prostoru z nizko zračno vlago tudi naša sluznica dihal bolj občutljiva in bolj dovzetna za okužbo.
• Pri mehanskem prezračevanju z mehansko napravo odtočni zrak zamenjamo z zunanjim. Na običajnih oziroma povišanih nastavitvah pretoka zraka naj naprava deluje vsaj 2 uri pred prihodom ljudi in še vsaj 2 uri po njihovem odhodu iz zaprtega prostora. Poskrbimo, da prezračevalni sistem nastavimo tako, da zrak v prostorih ne kroži.

Več:

Več si lahko preberete na naslednji povezavi.

Več priporočil za prebivalce je dostopnih na povezavi.

Priporočila za prezračevanje prostorov in zmanjšanje tveganja za prenos novega koronavirusa SARS-CoV-2

Heating, ventilation and air conditioning system in the context of COVID-19