V tej hitro spreminjajoči situaciji, ko se pogovori vrtijo bolj ali manj okoli epidemije covida-19, so otroci podvrženi veliki količini informacij in visokim ravnem stresa pri odraslih, ki jih obkrožajo. Otroci ob tem doživljajo pomembne spremembe v svojem vsakdanu in socialni mreži.

Raziskave kažejo, da se otroci že vsaj od drugega leta dalje zavedajo sprememb okoli sebe.

Otroško razumevanje se skozi odraščanje razvija, zato je ključno, da se pri pogovoru z otrokom upošteva otrokovo starost in raven razumevanja. Učinkovita komunikacija ima lahko velike koristi za otroke in dolgoročno psihološko dobrobit družine. Otroci potrebujejo predvsem iskrene informacije o spremembah v svoji družini. Če teh informacij ni, si poskušajo situacijo razložiti sami. Pomembno je biti pozoren na to, da otroci ne krivijo sami sebe ali dojemajo bolezni kot kazen za slabo vedenje, torej razumeti, kar otrok ve o prenosu bolezni covida-19.

Na situacije kjer je prisotna negotovost se otroci odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi. Otroci se zgledujejo po vedenju odraslih in v njihovem obnašanju iščejo tudi pomiritev.

V nadaljevanju predlagamo nekaj usmeritev, ki bodo staršem v pomoč pri pogovorih z otroki.

• Povsem pričakovano je, da tudi starši doživljate občutke tesnobe in negotovosti, zato je pomembno, da se najprej umirite sami in šele potem razmišljate o dejstvih in ukrepih in ste v oporo tudi otrokom in mladostnikom.
• Pogovoru o covidu-19 se ne izogibajte. Pomanjkanje in prikrivanje informacij lahko povečata stisko in strah. Informacije se spreminjajo, zato je dobro preveriti ali imate tudi sami na voljo najnovejše in najbolj veljavne informacije. Te je vselej dobro pridobivati iz zanesljivih virov.
• Ne bojte se otroku povedati, če česa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja. Če je otrok dovolj star, lahko nekatere informacije poiščete tudi skupaj.
• Prilagodite informacije starosti otroka, v odgovorih pa bodite mirni, iskreni in jasni ter ne posredujte preveč informacij naenkrat. Pogovor služi cilju, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujočih predstav oziroma misli o bolezni. Otrokom smo lahko odrasli pozitiven vzgled.
• Otroku omogočajte občutek varnosti in kontrole. Sporočite mu, da zdravstvene in druge službe delajo vse kar je v njihovi moči, da zaščitijo in ohranijo njihovo zdravje. Informirajte ga o tem, kaj lahko sam naredi za to, da prepreči širjenje bolezni in okužbe.
• Izogibajte se napovedovanju črnih scenarijev. V skladu z otrokovimi vprašanji naslovite realne možnosti, npr. lahko se zgodi, da kdo od bližnjih zboli in bo potreboval zdravniško pomoč. Ob tem mu bodite v oporo in na voljo, če bo izrazil večjo stisko ali zaskrbljenost.
• Omejite čas pogovora o covidu-19 in se osredotočite na druge vidike vašega življenja, predvsem tiste, ki jih lahko nadzirate in so pozitivni.
• Rutina zmanjšuje negotovost, zato, kolikor se da, ohranjujte vsakodnevni ritem in rutino (otroku omogočajte igro, sprostitev, počitek …).

 Najbolje je, če se z otrokom ali mladostnikom pogovorite, kadar sami izpostavijo skrbi, ker se takrat počutijo pripravljene na pogovor.

Bistveno je, da se pogovorite ob času, ko nobeden od vas ni pod pretiranim stresom, zaposlen ali utrujen.

Telefoni za pomoč v stiski

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali ob potrebi po podpori in pogovoru se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Internet kot podporni medij

• #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom
• Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih
• NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM
• Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo

Več virov pomoči najdete na naslednji povezavi: https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne

Več gradiv najdete na naslednji povezavi: https://www.nijz.si/sl/kje-najti-gradiva-za-psiholosko-pomoc-v-casu-soocanja-z-novim-koronavirusom

Viri:

Kako se pogovarjati z otroki o koronavirusu SARS-COV-2 (COVID-19)? NIJZ, 2020. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/kako-se-pogovarjati-z-otroki-o-koronavirusu-sars-cov-2-covid-19

Podpora otrokom in mladostnikom, ki jih skrbi COVID-19 – Nasveti za starše, skrbnike in strokovnjake, ki delajo z otroki in mladostniki. Dostopno na: https://www.scoms-lj.si/files/COVID%2019%20nasveti%20za%20-%20starse%20strokovnjake.pdf

Priporočila za pogovor z otroki o covid19. UKC Ljubljana. Dostopno na: http://www.dps.si/wp-content/uploads/2020/04/Otroci-in-COVID-19.pdf

Helping children cope with stress during the 2019-nCoV outbreak. Svetovna zdravstvena organizacija. Dostopno na: https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/helping-children-cope-with-stress-print.pdf?sfvrsn=f3a063ff_2

Ehmke R. Talking to Kids About the coronavirus Crisis. Child Mind Institute. Dostopno na: https://childmind.org/article/talking-to-kids-about-the-coronavirus/

Dalton L, Rapa E, Stein A. Protecting the psychological health of children through effective communication about COVID-19. The Lancet: Child & Adolescent Health. 2020; Volume 4, Issue 5, P346-347.