Vsakoletno cepljenje proti gripi
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Tako kot v lanski sezoni je cepljenje proti gripi tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.
Virusi gripe se pogosto in hitro spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zato se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.
Čeprav v lanskoletni sezoni gripe ni bilo uradno zabeleženega nobenega primera gripe v Sloveniji, je cepljenje izjemno pomembno in smiselno tudi letos, kar velja zlasti za skupine, pri katerih gripa lahko poteka težje ali z zapleti. Lanskoletne okoliščine so bile namreč specifične (vzgojno-varstvene in šolske institucije zaprte precej časa, ljudje so se zaradi epidemije covida-19 manj družili ter upoštevali tudi ostale ukrepe, ki zmanjšujejo pojavnost covida-19 in hkrati delujejo tudi v smeri zmanjševanja prenosa respiratornih virusov, vključno z gripo). Letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa.
Preprečevanje gripe
Preprečevanje gripe
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:
- če zbolimo in bi lahko imeli gripo, ostanemo doma,
- temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju/kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav,
- najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje, ki ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je lahko pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni…) uspešnost cepljenja nižja.
Za koga je gripa posebej nevarna?
Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, je cepljenje še posebej priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Cepljenje proti gripi še posebej priporočamo:
- starejšim od 65 let,
- kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom,
- osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo (ITM ≥40; pri otrocih ITM ≥ 95 percentil glede na starost in spol),
- majhnim otrokom (od 6 do 23 mesecev starosti) in njihovim družinskim članom,
- nosečnicam in njihovim družinskim članom,
- zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter zaposlenim v domovih starejših občanov, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pa lahko pri svojem delu okužbo prenesejo na druge osebe,
- drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.
Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa lahko bolezen poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.
Več o sezonski gripi si lahko preberetena naslednji povezavi.
Ali se je priporočljivo cepiti tudi proti gripi, če smo že bili cepljeni proti covidu-19, in obratno?
Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Cepljenje za določene skupine se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Namen cepljenja proti pnevmokoknim okužbam je zaščititi otroke do petega leta starosti in osebe s kroničnimi boleznimi in stanji, ki zvečujejo tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.
- Priporočila za cepljenje otrok do 5. leta starosti s konjugiranimi cepivi najdete na naslednji povezavi.
- Priporočila za cepljenje odraslih in otrok starih 5 let in več s konjugiranim in polisaharidnim cepivom najdete na naslednji povezavi.
- Priporočila za cepljenje in revakcinacijo s polisaharidnim pnevmokoknim cepivom najdete na naslednji povezavi.
- Priporočila za nadaljevanje izvajanja programa cepljenja proti pnevmokoknim okužbam ob zamenjavi 10-valentnega cepiva s 13-valentnim, na naslednji povezavi.