Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo 27. 12. 2020 in je potekalo v skladu s priporočili glede prednostnih skupin za cepljenje, ki so bile opredeljene v nacionalni strategiji. Od sredine maja 2021 je cepljenje proti covidu-19 na voljo za vse prebivalce. V Sloveniji so za cepljenje proti covidu-19 na voljo naslednja cepiva*: Comirnaty 3, Comirnaty 10, Comirnaty 30, Comirnaty Original/Omicron BA.1, Comirnaty Original/Omicron BA.4-5 (Pfizer/BioNTech), Comirnaty Omicron XBB.1.5., Spikevax (Moderna), Spikevax bivalent Original/Omicron BA.1 (Moderna), Spikevax bivalent Original/Omicron BA.4-5 (Moderna), Nuvaxovid (Novavax), Nuvaxovid XBB.1.5 (Novavax) in cepivo VidPrevtyn Beta (Sanofi).

Na NIJZ spremljamo izvajanje cepljenja proti covidu-19 v državi na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO). Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju v Sloveniji podpira Register neželenih učinkov (stranskih pojavov) pridruženih cepljenju, katerega upravljalec je NIJZ. V Register neželenih učinkov po cepljenju so podatke dolžni posredovati vsi javno zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe v zdravstveni dejavnosti, ne glede na koncesijo. Zdravniki posredujejo prijave neželenih učinkov preko posebnega modula eRCO po cepljenjih, za katere so podatki že bili posredovani v eRCO. Poleg tega na NIJZ v Register prejemamo tudi prijave neželenih učinkov po cepljenju od izvajalcev, ki niso vključeni v eRCO, na predpisanih obrazcih po pošti. NIJZ si z Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) izmenjuje zbrane podatke o neželenih učinkih po cepljenju in druge pomembne podatke, ki se nanašajo na varnost, učinkovitost in uporabo cepiv. V to poročilo so vključeni podatki o prijavah neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19, ki so jih posredovali izvajalci zdravstvene dejavnosti. V skladu z zakonodajo bolniki pošiljajo poročila o domnevnih neželenih učinkih na JAZMP v skladu z navodili, ki so objavljena na spletni strani te agencije.

Med resne neželene učinke po cepljenju se po definiciji uvrščajo: smrt, življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija in druga klinično pomembna stanja. Komisija za ugotavljanje povezave med cepljenjem proti nalezljivi bolezni COVID-19 in neželenim dogodkom pri Ministrstvu za zdravje je za oceno vzročne povezanosti resnega neželenega dogodka s cepljenjem uporabila algoritem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO-UMC Algorithm). Vzročna povezanost s cepljenjem se lahko opredeli kot: »gotova«, »verjetna«, »možna«, »ni verjetna/malo verjetna« ali »(še) ni možna«, kadar (še) ni dovolj podatkov, da bi jo lahko ocenili. Ocena gotova pomeni prepričanost v povezavo. Kadar je povezanost ocenjena kot verjetna, pomeni, da ni druge enakovredne obrazložitve za pojav neželenega učinka. Kadar je povezanost ocenjena kot možna, pomeni, da je iz podatkov mogoče sklepati, da je možna tudi druga, enakovredna razlaga. Ocena, da vzročna povezanost ni verjetna oziroma je malo verjetna, pa je podana, ko se ugotovi druga, bolj verjetna razlaga oziroma povezava ni verjetna zaradi časovnega poteka dogodkov.

Več informacij o prijavah neželenih učinkov po cepljenju je na voljo na naslednji povezavi.