Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala vsa področja človekovega življenja, tako v Sloveniji kot po svetu. Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, so minila že tri leta, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo, naša »nova normalnost«.

Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov, kot so npr. cepljenje proti covidu-19, uporaba maske, upoštevanje varnostne razdalje itd., kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, smo že 4. decembra 2020 pričeli z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021), smo izvedli še tretji sklop sedmih raziskav, s katerim smo začeli septembra 2022 in zaključujemo marca 2023.

Namen novega sklopa raziskav SI-PANDA je bil predvsem ugotoviti, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2 (postcovidni sindrom oz. dolgi covid). Zanimalo nas je tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.

Spodaj objavljamo ključne ugotovitve zadnje, 26. izvedbe raziskave, ki je potekala od 21. do 24. marca 2023 na vzorcu 1022 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let:

Podpiranje trenutno veljavnih priporočil

V 26. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov (84,3 %) in učinkovitega prezračevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih (83,8 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (71,8 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (59,5 %). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Osebe cepljene proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.

Upoštevanje priporočil za obvladovanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

Z namenom preprečevanja prenosa okužbe z virusom SARS-CoV-2 so osebe v zadnjih sedmih dneh v največji meri upoštevale priporočilo pravilne higiene kihanja in kašljanja (83,1 %), zračenja prostorov večkrat dnevno (82,8 %) in izogibanja obiskovanja starejših, kadar so imele znake okužbe dihal (81,0 %). Dobra tretjina oseb je navedla, da zrači prostore več kot pred pandemijo.

V primeru pojava znakov prehladnih obolenj 49,3 % oseb prostore zrači pogosteje.

Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je bil delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se je gibal okrog četrtine anketiranih oseb. Osebe, ki niso cepljene proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegovih posledic in zaščito svojega zdravja in zdravja bližnjih.

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (65,1 %), dobra tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, dobra petina bi se samoizolirala. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 63,4 % oseb.

Dolgotrajni covid-19

Večina oseb, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2 najmanj enkrat (57,4%), navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oz. z lažjimi simptomi. Med osebami, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2, jih je več kot 60 % navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi, oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije, tako po preboleli prvi ali edini okužbi, kot tudi po drugi okužbi. Pri približno 40 % oseb, ki so imele težave po prebolelem covidu-19, težave še vedno trajajo. Osebe, ki imajo še vedno težave po prebolelem covidu-19, navajajo slabšo kakovost življenja v primerjavi z osebami, ki teh težav nimajo več.

Doživljanje stresa

Približno petina (19,1 %) oseb se pogosto ali vsakodnevno počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom. Takšno doživljanje je pogostejše pri ženskah in v mlajših starostnih skupinah. Večina anketiranih obvladuje napetosti, stres in pritiske zlahka ali z nekaj truda, manjšina poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori (4,4 %). Najmanjši delež oseb, ki stres obvladuje zlahka, je med mlajšimi odraslimi, starimi med 18 in 29 let. Tvegano stresno vedenje (pogosto doživljanje stresa in hkrati hude težave z njegovim obvladovanjem) je pogostejše pri mlajših starostnih skupinah.

Zadovoljstvo z življenjem

V 26. izvedbi raziskave ugotavljamo, da je 59,8 % odraslih zadovoljnih z življenjem, medtem ko jih je 33,0 % s svojim življenjem nezadovoljnih. Ugotavljamo, da je zadovoljstvo z življenjem pomembno povezano s simptomi depresivne motnje oz. težavami v duševnem zdravju. Ljudje, ki nimajo težav z duševnim zdravjem, so veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem, kot tisti s težavami v duševnem zdravju ali depresivno motnjo.

Celotno poročilo 26. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na na naslednji povezavi. Od 4. decembra 2020 smo rezultate raziskave predstavljali strokovnjakom in odločevalcem, pa tudi medijem in širši javnosti. S tem smo udejanjali tudi priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, naj države redno izvajajo kvalitativne in kvantitativne populacijske raziskave, ki naj bodo podlaga za nadaljnje ukrepanje.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi.

Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala vsa področja človekovega življenja, tako v Sloveniji kot po svetu. Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že 4. decembra 2020 pričel z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021) je pred nami nov sklop šestih raziskav, s prvo raziskavo, ki je bila izvedena od 20. do 23. septembra 2022.

Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, so minila že tri leta, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo, naša »nova normalnost«. Namen novega sklopa raziskave SI-PANDA je zato ugotoviti predvsem, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Glede na to, da je cepljenje proti covidu-19 še vedno eden najučinkovitejših ukrepov, nas zanima tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.

Spodaj objavljamo ključne ugotovitve 25. izvedbe raziskave, ki je potekala od 21. do 24. februarja 2023 na vzorcu 1018 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.

Podpiranje trenutno veljavnih priporočil

V 25. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov (83,6 %) in učinkovitega prezračevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih (80,3 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (71,2 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (63,0 %). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Cepljene osebe proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.

Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je bil delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se je gibal okrog četrtine anketiranih oseb, v zadnji, 25. izvedbi raziskave, pa je narastel na približno 30%. Osebe, ki niso cepljene proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegovih posledic in zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih. Proti sezonski gripi se je v sezoni 2022/2023 cepilo 8,4 % anketiranih oseb. Po samooceni, je gripo v zadnjih šestih mesecih prebolelo 8,0 % oseb, od tega je bil virus gripe laboratorijsko potrjen pri slabi četrtini oseb.

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (65,8 %), dobra tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, nekaj manj kot četrtina  bi se samoizolirala. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 65,6 % oseb.

Dolgotrajni covid-19

Večina oseb, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2 najmanj enkrat (55,9%), navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oz. z lažjimi simptomi. Med anketiranci, ki so se že okužili z virusom SARS-CoV-2, jih je približno 60 % navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi, oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije, tako po preboleli prvi ali edini okužbi, kot tudi po drugi okužbi. Pri približno 40 % oseb težave po prebolelem covidu-19 še vedno trajajo. Osebe, ki imajo še vedno težave po prebolelem covidu-19, navajajo slabšo kakovost življenja v primerjavi z osebami, ki teh težav nimajo več.

Duševno blagostanje in težave v duševnem zdravju

Skupno povprečno duševno blagostanje se je od septembra 2022 rahlo poslabšalo, povečale so se težave v duševnem zdravju in simptomi depresije. V 25. izvedbi raziskave je glede na 24. izvedbo opazno rahlo izboljšanje, ki je vidno pri skoraj vseh starostnih skupinah. Ugotovili smo, da ima težave v duševnem zdravju približno tretjina odraslih, od tega je pri manj kot desetini povečana verjetnost prisotnosti depresivne motnje. Težave v duševnem zdravju so najpogosteje prisotne pri mlajših odraslih in najmanj pri najstarejših. Osebe, ki so zadovoljne s svojim življenjem, osebe z boljšo finančno situacijo kot prej in tisti, ki nimajo več težav po prebolelem covidu-19, imajo manj težav v duševnem zdravju.

Celotno poročilo 25. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na na naslednji povezavi.. Rezultati raziskave, predstavljeni v poročilu, so namenjeni strokovnjakom, odločevalcem, medijem in tudi širši javnosti.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi.

Glede na trenutno epidemiološko sliko v Evropi in ukinjanje uporabe aplikacije v državah članicah EU, bo z 31. 3. 2023 aplikacija #OstaniZdrav prenehala delovati tudi v Sloveniji. Ob tem bo prenehal delovati tudi servis, ki podpira pridobivanje TAN kod ob pozitivnem rezultatu testa na okužbo s SARS-Cov-2.

Aplikacija OstaniZdrav je v času pandemije covida-19 služila kot eno od orodij, ki so bila v pomoč epidemiološki stroki pri preprečevanju širjenja okužb s SARS-Cov-2, saj je z različnimi posodobitvami omogočala več funkcionalnosti, med katerimi so bile najpomembnejše “Check-in” funkcionalnost aplikacije ki je omogočala anonimno obveščanje o tveganem stiku z osebo z okužbo z virusom SARS-CoV-2 med uporabniki aplikacije, ki so bili ob istem času na skupnem dogodku ali lokaciji, pridobivanje TAN kode ob pozitivnem rezultatu testiranja na okužbo s SARS-Cov-2, shranjevanje digitalnih covidnih potrdil itd.

Zahvaljujemo se vsem uporabnikom in razvijalcem aplikacije #OstaniZdrav.

Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala vsa področja človekovega življenja, tako v Sloveniji kot po svetu. Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že 4. decembra 2020 pričel z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021) je pred nami nov sklop šestih raziskav, s prvo raziskavo, ki je bila izvedena od 20. do 23. septembra 2022.

Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, so minila že tri leta, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo, naša »nova normalnost«. Namen novega sklopa raziskave SI-PANDA je zato ugotoviti predvsem, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Glede na to, da je cepljenje proti covidu-19 še vedno eden najučinkovitejših ukrepov, nas zanima tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.

Spodaj objavljamo ključne ugotovitve 24. izvedbe raziskave, ki je potekala od 24. do 27. januarja 2023 na vzorcu 1020 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.

Podpiranje trenutno veljavnih priporočil

V 24. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov (82,8 %) in učinkovitega prezračevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih (80,7 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (73,2 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (67,3 %). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Cepljene osebe proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.

Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih oseb. Anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegove posledice in zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih. Proti sezonski gripi se je v sezoni 2022/2023 cepilo 8,1 % anketiranih oseb, med necepljenimi pa jih 9,6 % navaja, da se bodo verjetno cepili. Proti gripi se bo verjetno cepilo največ oseb starih od 65 do 74 let.

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (69,2 %), tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, nekaj manj kot četrtina pa bi se samoizolirala. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 67,1 % oseb.

Dolgotrajni covid-19

Večina oseb, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2 najmanj enkrat (52,5%), navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oz. z lažjimi simptomi. Približno 60 % anketirancev je navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi, oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije, tako po preboleli prvi in edini okužbi, kot tudi po drugi okužbi. Pri približno 40 % oseb težave po prebolelem covidu-19 še vedno trajajo. Osebe, ki imajo še vedno težave po prebolelem covidu-19, navajajo slabšo kakovost življenja v primerjavi z osebami, ki teh težav nimajo več.

Doživljanje stresa

Približno petina (20,2 %) anketirancev se pogosto ali vsakodnevno počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom. Takšno doživljanje je pogostejše pri ženskah in v mlajših starostnih skupinah. Prav tako o pogostem občutku napetosti, pritiska in stresa pogosteje poročajo tisti, ki so imeli slabše finančno stanje v primerjavi s preteklim časom, ki so manj telesno dejavni, imajo vsaj eno tvegano vedenje (kot so kajenje, debelost in čezmerno uživanje alkohola) in težave v duševnem zdravju. Večina anketiranih obvladuje napetosti, stres in pritiske zlahka ali z nekaj truda, manjšina poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori in 15,7 % (v 22. izvedbi pa je bilo takih 17,2 %), da jih obvladuje z večjimi napori. Tvegano stresno vedenje (pogosto doživljanje stresa in hkrati hude težave z njegovim obvladovanjem) je pogostejše pri mlajših starostnih skupinah, tistih z vsaj eno kronično boleznijo in kadilcih. Prav tako je tvegano stresno vedenje pogostejše tudi pri posameznikih, ki so manj telesno dejavni, imajo vsaj eno tvegano vedenje, slabšo finančno situacijo kot prej in veliko verjetnost depresivne motnje.

Zadovoljstvo z življenjem

Ugotavljamo, da je zadovoljstvo z življenjem pomembno povezano s simptomi depresivne motnje oz. težavami v duševnem zdravju. Ljudje, ki nimajo težav z duševnim zdravjem, so veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem, kot tisti s težavami ali depresivno motnjo. Iz zbranih podatkov je prav tako razvidno, da so ljudje z boljšim finančnim stanjem v primerjavi s preteklim obdobjem in brez tveganega stresnega vedenja bolj zadovoljni s svojim življenjem kot tisti s slabšim finančnim stanjem v primerjavi s preteklim obdobjem in stresnim vedenjem.

Zdravstvena pismenost

Kot težavno so anketiranci najpogosteje ocenili odločanje o tem, kako se na podlagi informacij v množičnih medijih zaščititi pred boleznijo (20 %), pridobivanje informacij o virih strokovne pomoči v primeru bolezni (17 %) ter spoprijemanje s težavami v duševnem zdravju (15 %). Anketiranci so v povprečju dosegli 73,4 točke od 100 kar kaže na razmeroma visoko povprečno stopnjo splošne zdravstvene pismenosti. Nižja stopnja zdravstvene pismenosti je najbolj izstopala med posamezniki s težavami v duševnem zdravju ter tistimi, ki so svojo finančno situacijo ocenili slabše kot pred tremi meseci.

Celotno poročilo 24. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na na naslednji povezavi.

Rezultati raziskave, predstavljeni v poročilu, so namenjeni strokovnjakom, odločevalcem, medijem in tudi širši javnosti.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi.

Posodobljeno obvestilo glede cepljenja proti covidu-19 v KCLJ najdete na naslednji povezavi.