Zmote o cepljenju

Ne drži: Cepiva proti covidu-19 povzročajo magnetizem

Cepiva proti covidu-19 ne vsebujejo sestavin, ki bi ustvarjale elektromagnetno polje na mestu cepljenja. Vsa cepiva proti covidu-19 so brez kovin.

Več:
Informacije o odobrenih cepivih proti covidu-19 v EU
Informacije o cepivih proti covidu-19

 Ne drži: Cepljenje proti covidu-19 je odsvetovano za osebe z oslabljenim imunskim sistemom in kronične bolnike

Kronični bolniki in imunsko oslabljene osebe imajo večje tveganje za težji potek covida-19,
zato je cepljenje proti covidu-19 zanje še posebej priporočljivo. Pri osebah, ki imajo oslabljen imunski sistem ali jemljejo imunosupresivna zdravila, bo lahko učinkovitost cepljenja nekoliko manjša.

Ne drži: Preboleli smo covid-19, zato se ni smiselno cepiti

Cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo tudi za osebe z večjim tveganjem za težji potek covida-19, ki so prebolele covid-19. Raziskave kažejo, da cepljenje prebolevnikov dodatno okrepi imunski odziv in izboljša zaščito (še posebej pred težjim potekom covida-19).

Cepljenje prebolevnikov je priporočljivo opraviti vsaj 3 mesece po preboleli bolezni (prej cepljenje po do sedaj znanih podatkih ni smiselno, ga je pa možno opraviti na željo osebe, ki se cepi).

Več:
Cepljenje proti covidu-19
Prebolevniki in cepljenje
Prebolevniki in cepljenje

Ne drži: Razvoj cepiv je potekal nenavadno hitro, zato cepiva niso varna

Zaradi pandemije covida-19 in njenih uničujočih posledic na celoten svet je prišlo do največje mobilizacije raziskovalcev in farmacevtske industrije v zgodovini. Razvoj cepiva je bil močno pospešen.
Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Res je bila časovnica strnjena, vendar so bile izvedene vse potrebne faze preizkušanja varnosti in učinkovitosti, spremljanje in ocenjevanje varnosti cepiv pa se nadaljuje tudi sedaj, ko so cepiva že pridobila dovoljenje za promet in so v splošni uporabi. Pravila za registracijo cepiv so za vsa cepiva enaka, podatki o varnosti in učinkovitosti cepiv proti covidu-19 pa so enako verodostojni kot za druga cepiva.

Več o odobritvi cepiv in postopkih:
O cepljenju proti covidu-19
Postopek odobritve cepiv
Kako se cepiva razvijajo, odobrijo in dajo v promet?
Kakšni postopki se uporabljajo za razvoj in odobritev cepiv proti covidu-19
Postopek ocenjevanja zdravila s strani Evropske agencije za zdravila

Ne drži: Cepiva se lahko vgradijo v našo DNK in jo spremenijo

Cepiva proti covidu-19 ne povzročijo spremembe človeškega genoma. Vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da nastanejo proteini (antigeni), ki izzovejo imunski odgovor in sprožijo nastanek protiteles. Cepiva se torej v telesu kmalu razgradijo in ne spreminjajo človeške DNK.

Več o delovanju cepiv:
Kako delujejo cepiva
Delovanje cepiv
Cepljenje proti covidu-19

Ne drži: Cepljenje proti covidu-19 je nevarno za nosečnice

Ob okužbi s SARS-CoV-2 imajo nosečnice večje tveganje za hujši potek bolezni, poleg tega pa tudi večje tveganje za zaplete v nosečnosti, kot sta preeklampsija in eklampsija. Pri okužbi z virusom SARS-CoV-2 v nosečnosti obstaja večje tveganje za carski rez, prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka. Dosedanji podatki kažejo, da je cepljenje z mRNA cepivi v nosečnosti, v času zanositve in dojenja učinkovito in varno. Po cepljenju so bila dokazana protitelesa proti covidu-19 v popkovnični krvi in v materinem mleku. Ta protitelesa predstavljajo pasivno zaščito ploda in novorojenčka pred covidom-19.

Za nosečnice je priporočljiva uporaba mRNA cepiv, ker je za ta cepiva trenutno na voljo največ podatkov o varnosti in učinkovitosti pri nosečnicah. Nosečnice se lahko cepijo tekom cele nosečnosti.

Več informacij je na voljo na naslednji povezavi.

Ne drži: Zaradi cepljenja smo lahko na testiranju pozitivni

Cepljenje proti covidu-19 ne more povzročiti pozitivnega rezultata PCR testa ali hitrega antigenskega testa, saj merita prisotnost virusa, v cepivu pa virusa
SARS-CoV-2 ni.

Več:
Informacije o cepivih
Cepljenje proti covidu-19

Ne drži: Cepiva proti covidu-19 niso varna za otroke in mladostnike

Cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo za otroke (stare 6 mesecev ali več) in mladostnike z določenimi kroničnimi boleznimi (glejte Priporočila za cepljenje proti covidu-19 za jesen 2023 na naslednji povezavi.

Glede spremstva za otroke velja tako kot običajno pri drugih cepljenjih (do 15. leta spremstvo staršev ali skrbnikov oziroma pisna privolitev staršev/skrbnikov).

Ne drži: Pri pripravi cepiv proti covidu-19 niso uporabili preizkušenih tehnologij, zato so cepiva manj varna

Če bi želeli pripraviti “klasično” cepivo proti covidu-19,  bi potrebovali več let, da bi cepivo izdelali in ga proizvedli v zadostnih količinah. Ker je svet nujno potreboval cepivo, so bile za cepivo, ki naj bi ga v nekaj mesecih proizvedli v milijardnih odmerkih, izbrane nove tehnologije – klasični načini gojenja virusov in čiščenja njihovih sestavnih delov za pripravo cepiv so prezamudni, da bi bilo z njimi mogoče v nekaj mesecih pripraviti milijarde cepilnih odmerkov.
Prednost mRNA cepiv: Enostavna masovna proizvodnja, zelo čist produkt, velike možnosti modificiranja cepiv.

Več:
Cepljenje proti covidu-19

Ne drži: Nikjer ne moremo dostopati do podatkov o sestavinah cepiv proti covidu-19

Informacije najdete v Povzetkih glavnih značilnosti zdravila (SmPC), ki so objavljeni na naslednji povezavi.

Več:
Evropska agencija za zdravila

Ne drži: V kliničnih študijah so sodelovali samo zdravi ljudje, zato še ne pomeni, da je cepivo varno za ostale

V klinične raziskave varnosti in učinkovitosti cepiv proti covidu-19 so bile vključene tako zdrave osebe kot tudi osebe z različnimi kroničnimi boleznimi. Vsa cepiva, ki se trenutno uporabljajo za cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji, so se v kliničnih raziskavah pri osebah s kroničnimi boleznimi izkazala kot varna in učinkovita.

Ni nujno: Bolezen covid-19 poteka blago (kot prehlad)

Covid-19 pri večini zbolelih povzroča blage do zmerne zdravstvene težave, ki pa so vseeno neprijetne in lahko trajajo tudi do dva tedna ali več. Covid-19 lahko prizadene številne organe (npr. pljuča, srce, možgane) in povzroča različne zaplete, npr. pljučnico, sindrom akutne dihalne stiske, nastajanje krvnih strdkov, sekundarne virusne in bakterijske okužbe … Veliko bolnikov pa za posledicami trpi tudi več mesecev po preboleli bolezni.

Več:
Dolgi covid
Strokovni viri

Ne drži: Virus SARS-CoV-2 sploh še niso izolirali


Novi koronavirus, SARS-CoV-2, so izolirali že kmalu po pojavu prvih primerov covida-19 na Kitajskem. Izolacija virusa SARS-CoV-2 je bistvena za raziskovalne namene, vključno z razvojem cepiv in novih zdravil.

Več:

Težja oblika respiratornega sindroma koronavirus 2 pri bolniku s koronavirusno boleznijo, Združene države Amerike

Izolacija in hitra delitev novega koronavirusa 2019 (SARS-CoV-2) od prvega bolnika z diagnozo covida-19 v Avstraliji

Izolacija virusa težje oblike akutnega respiratornega sindroma koronavirus 2 (SARS-CoV-2) za diagnostične in raziskovalne namene

Verodostojne baze podatkov

Ali lahko cepiva proti covidu-19 povzročijo nastanek novih sevov?

Ne. Virusi se nenehno spreminjajo z mutacijami in rekombinacijami njihovega genetskega materiala, zato je pojav novih različic virusov pričakovan.

Cepiva proti covidu-19 prispevajo k zmanjšanju možnosti nastanka novih sevov. Ob intenzivnejšem širjenju virusa so namreč možnosti za nastanek novih sevov večje.

Ali so vsi neželeni dogodki, poročani v sistem VAERS (Vaccine adverse event reporting system oz. sistem poročanja neželenih dogodkov po cepljenju), posledica cepljenja?

Ne. V sistem VAERS poročajo neželene dogodke, ki so v časovni povezavi s cepljenjem, ni pa nujno, da so s cepljenjem tudi vzročno povezani. To pomeni, da so v sistem VAERS poročani tako pravi neželeni učinki po cepljenju, kot tudi dogodki, ki so le v časovni povezavi s cepljenjem in bi se zgodili tudi, če oseba nebi bila cepljena. Prijave neželenih dogodkov spremljajo strokovnjaki, ki preučujejo varnost cepiv, pri čemer zaznane varnostne signale dodatno preučijo in ocenijo ali gre pri tem za povezavo določenega neželenega dogodka s cepljenjem.

V primeru ugotovljenega novega resnega neželenega učinka posameznega cepiva, se o nadaljnji uporabi tega cepiva presoja na podlagi ocene tveganja in koristi.

Nedavno je po spletu zakrožila napačna interpretacija poročanih neželenih dogodkov (vključno s smrtmi) po cepljenju s cepivi proti covid-19 v sistem VAERS. Podatki so bili napačno interpretirani kot potrjene posledice cepljenja – kar ne drži. Poročani neželeni dogodki v sistem VAERS, vključno s smrtmi, še ne pomenijo tudi vzročne povezanosti s cepljenjem.

Ne drži: cepiva proti covidu-19 vsebujejo strupene (toksične) in rakotvorne snovi

Cepiva proti covidu-19 ne vsebujejo strupenih in/ali rakotvornih snovi. Vse snovi, ki jih vsebujejo cepiva proti covidu-19 so navedene v glavnih povzetkih zdravila (SmPC) za posamezna cepiva, ki so objavljeni na spletni strani Evropske agencije za zdravila (https://www.ema.europa.eu/en), najdete pa jih lahko tudi na spletni strani NIJZ (https://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-covid-19-za-strokovno-javnost) in Centralne baze zdravil (http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView). V povzetkih glavnih značilnosti zdravila so opisane tudi študije toksičnosti, genotoksičnosti in kancerogenosti za posamezna cepiva, ki so bile izvedene pred odobritvijo posameznega cepiva za promet.

Ali so koristi cepljenja večje od tveganja za neželene učinke po cepljenju?

Tako kot druga zdravila imajo tudi cepiva proti covidu-19 lahko neželene učinke, ki pa so običajno blagi do zmerni in prehodni (bolečina, oteklina in/ali rdečina na mestu cepljenja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, povečane in boleče bezgavke).

Resni neželeni učinki so izjemno redki. Resna alergijska reakcija se običajno pojavi v nekaj minutah do ene ure po cepljenju. Simptomi ali znaki lahko vključujejo težko dihanje, piskanje ali hropenje, oslabelost, hitro bitje srca, omedlevico, bledico ali otekanje žrela. Pacient mora takoj k zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal in nato prijavil neželeni učinek po cepljenju.

Po cepljenju s cepivi Comirnaty, Spikevax in Nuvaxovid so poročali o zelo redkih primerih miokarditisa (vnetje srčne mišice) in perikarditisa (vnetje osrčnika), ki so se pojavili predvsem v prvih dveh tednih po cepljenju (pri cepivih Comirnaty in Spikevax so se pogosteje pojavili pri mlajših moških). Če se po cepljenju pojavijo bolečine v prsnem košu, težko dihanje in/ali občutek razbijanja srca, svetujemo, da nemudoma poiščete zdravniško pomoč. V prvih dneh po cepljenju s cepivom Spikevax so poročali o nekaj primerih sindroma kapilarnega prepuščanja, ki povzroča uhajanje tekočine iz majhnih krvnih žil (kapilar), kar povzroči hitro otekanje rok in nog, nenadno povečanje telesne mase in občutek omedlevice, nizek krvni tlak. Če se po cepljenju s cepivom Spikevax pojavijo zgoraj opisane težave, nemudoma poiščete zdravniško pomoč.

Cepljenje proti covidu-19 zmanjša možnost za težak potek in zaplete covida-19. Koristi cepljenja so veliko večje kot pa tveganje za resne neželene učinke, ki je izjemno majhno.

Ali lahko kljub cepljenju vseeno zbolim?

Zaščita po cepljenju proti covidu-19 je pred okužbami z različico omikron virusa SARS-CoV-2 slabša, kot je bila zaščita pred predhodnimi različicami virusa SARS-CoV-2 (alfa, delta). Zato se lahko zgodi, da tudi posamezne cepljene osebe zbolijo, vendar pa je tveganje za težji potek bolezni pri njih bistveno manjše. Cepiva proti covidu-19 namreč zelo dobro varujejo pred težjim potekom bolezni.

Ali je res, da covid-19 bolniki v resnici umirajo zaradi drugih pridruženih bolezni in ne zaradi covida-19?

Ker je tveganje za težji potek bolezni in smrt večje pri starejših ter kroničnih bolnikih in ker so zdravstvene težave pri starejših ljudeh bolj pogoste, je torej logična posledica, da ima velik delež umrlih zaradi covid-19 tudi druge pridružene bolezni. To pa še ne pomeni, da smrti, ki so nastopile pri osebah, okuženih s SARS-CoV-2, niso posledica covid-19.

Ali so cepljene osebe enako kužne kakor necepljene?

Raziskave kažejo, da so cepljene osebe slabši prenašalci okužbe, kot necepljene osebe, vendar pa cepljenje ne more popolnoma preprečiti prenosa bolezni. Poleg tega učinek cepljenja na zmanjšanje tveganja za prenos bolezni s časom slabi, zato se tudi cepljenim osebam svetuje, da upoštevajo splošne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (npr. higiena rok in kašlja, vzdrževanje ustrezne medosebne razdalje,…).

Ali so cepiva proti covidu-19 učinkovita?

Zaščita po cepljenju proti covidu-19 je pred okužbami z novejšimi različicami virusa SARS-CoV-2 slabša, kot je bila zaščita pred prvotnimi različicami virusa SARS-CoV-2 (alfa, delta). Zato se lahko zgodi, da tudi posamezne cepljene osebe zbolijo, vendar pa je tveganje za težji potek bolezni pri njih bistveno manjše. Cepiva proti covidu-19 namreč zelo dobro varujejo pred težjim potekom bolezni.

Ne drži: cepiva proti covidu-19 so še vedno v tretji fazi kliničnih raziskav

Covid-19 niso eksperimentalna cepiva. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Res je bila časovnica strnjena, vendar so bile izvedene vse potrebne faze preizkušanja varnosti in učinkovitosti, spremljanje in ocenjevanje varnosti cepiv pa se nadaljuje tudi sedaj, ko so cepiva že pridobila dovoljenje za promet in so v splošni uporabi. Pravila za registracijo cepiv so za vsa cepiva enaka, podatki o varnosti in učinkovitosti cepiv proti covidu-19 pa so enako verodostojni, kot za druga cepiva.

Ne drži: cepiva vsebujejo nanodelce in preluknjajo celične membrane

Cepiva proti covidu-19 ne vsebujejo nanodelcev in ne preluknjajo celične membrane.
O delovanju cepiv najdete več informacij na naslednjih povezavah:

Informacije o cepivih

Gradiva za strokovno javnost