Cepljenje in zaščita zdravja na potovanju

Vsako potovanje naj bi načrtovali. Če greste na potovanje v eksotične, neznane kraje, je potreba po skrbem premisleku in načrtu še večja, zato je treba v predpriprave vključiti tudi zdravstveno svetovanje, pri katerem ima velik poudarek varstvo pred nalezljivimi boleznimi.

V ambulanti za cepljenje in potovalno medicino naj bi iskali zdravstvene nasvete vsaj štiri do šest tednov pred potovanjem v tujino. Zagotovite si optimalno varno in zdravo potovanje.

V ambulanti za cepljenje in potovalno medicino bo zdravnik svetoval o cepljenju s standardnimi ali pospešenimi shemami cepljenja, ukrepih za zmanjšanje tveganja za bolezni ali poškodbe med potovanjem, zaščiti z zdravili (kemoprofilaksi) in napotitvah na storitve na sami destinaciji potovanja.

 

Svetovanje ter zaščita s cepljenjem in zdravili za potnike

Prilagojeno svetovanje v ambulantah za potovalno medicino NIJZ izhaja iz ocene tveganja za zdravje na potovanju. Ocena tveganja pa temelji na podatkih: o tveganjih na destinaciji potovanja, predhodno opravljenih cepljenj potnika, njegovega zdravstvenega stanja ter podatkov o načinu, trajanju in aktivnostih na potovanju. Glede na starost potnika, njegovo trenutno zdravstveno stanje, morebitne kronične bolezni, alergije in druga stanja, predhodno opravljena cepljenja ter že pridobljene izkušnje s potovanj, se dogovorite za ustrezno zaščito z zdravili (proti malariji, zaščiti pred višinsko boleznijo, …), opravite dogovorjena cepljenja (proti hepatitisu A, hepatitisu B oz. proti hepatitisu A+B, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu, …) in potnika opremijo še z dodatnimi priporočili o ukrepih za zmanjšanje tveganj za zdravje na potovanju. Priporočeno zaščito s cepljenji in zaščito z zdravili za posamezno izbrano destinacijo/državo si lahko ogledate na naslednji strani.

Nekatera cepljenja se lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, sicer pa vsa cepljenja, ki so obvezna ali priporočena za določene predele sveta, lahko opravite v za to specializiranih ambulantah za potovalno medicino Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kontaktni podatki ambulant, ki so v vseh slovenskih regijah, so navedeni na spletni strani NIJZ na naslednji povezavi.

Zaščita zdravja na potovanju

Med številnimi tveganji, ki jim je izpostavljen potnik, imajo prav nalezljive bolezni pogosto velik oziroma dolgotrajen vpliv na zdravje. S poznavanjem načinov, kako tovrstna tveganja čim bolj zmanjšate in se na poti držite določenih pravil, lahko omogočite polna potovalna doživetja, ne glede na to ali se na pot odpravljate zdrav mlad študent, družina z majhnimi otroki, starejši potnik s kroničnim obolenjem, popotnik z nahrbtnikom in drugi. Predvsem so pomembna priporočila, kako se na poti lahko izognete okužbam s hrano in vodo, boleznim, ki se prenašajo z neposrednim in posrednim kontaktom, boleznim, ki jih prenašajo žuželke, kako se zaščititi s cepljenjem oziroma z zdravili, ipd. Potnik se mora zavedati, da je njegovo zdravje med bivanjem v neki državi v veliki meri odvisno od njega samega. Zato mora dobiti jasne in izčrpne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi priporočili medicinske stroke.

Najbolj primeren čas za posvet v ambulantah za potovalno medicino je 6-8 tednov pred potovanjem oziroma najmanj 1 mesec pred potovanjem, da se lahko po cepljenju vzpostavi ustrezna zaščita, saj je pri določenih cepljenjih potrebno opraviti cepljenja z več odmerki, med katerimi je potreben določen časovni razmik.

Cepljenje

Cepiva, ki jih potnik potrebuje, so odvisna od cilja potovanja in načrtovanih aktivnosti na potovanju. Zaščita pred boleznijo se pojavi približno dva tedna po zaključenem cepljenju (po obnovitvenem cepljenju je to trajanje krajše), zaradi česar potnik morda v prvem delu potovanja ne bo popolno zaščiten, če je cepljen šele neposredno pred potovanjem.

Priporočila za zaščito potnikov s cepljenjem

Cepljenja za potnike se delijo na obvezna cepljenja, priporočena cepljenja in rutinska cepljenja.

Obvezna cepljenja so tista, pri katerih določeno cepljenje potrebujete kot pogoj za vstop v določeno državo, priporočena pa tista cepljenja, s katerimi se na potovanju zaščitite pred nalezljivimi boleznimi, ki so na destinaciji potovanja prisotna in je tveganje za okužbo na poti znatno večje kot v domačem okolju. Za zaščito pred boleznimi, ki so na potovanju podobna kot v domačem okolju, pa je pomembno, da ste pred potovanjem tudi zaščiteni z opravljenimi rutinskimi cepljenji, ki jih redno izvajate tudi doma.

Podrobnejša priporočila za cepljenje potnikov se nahajajo na spletni strani NIJZ.

OBVEZNA CEPLJENJA

Obvezno cepljenje, ki ga države od potnikov lahko zahtevajo po mednarodnem zdravstvenem pravilniku, je cepljenje proti rumeni mrzlici, ker je rumena mrzlica potencialno smrtna virusna vročica s krvavitvami v notranje organe, prenašajo pa jo komarji. Cepljenje je enkratno, zaščita se pojavi okoli 10 dni po cepljenju in je doživljenjska. Nekatere države zahtevajo cepljenje od vseh potnikov, nekatere pa le od potnikov, ki prihajajo k njim iz države, kjer se bolezen pojavlja. V ambulanti za potovalno medicino ob cepljenju osebi izdamo mednarodno knjižico o cepljenju, ki začne veljati 10 dni po cepljenju in velja doživljenjsko. V primeru, da cepljenja ne opravite ali pa od cepljenja ni poteklo dovolj dni, imate lahko težave z vstopom v državo in tvegate okužbo, lahko pa zdravstvene oblasti zahtevajo karanteno na meji.

Štirivalentno (ACWY) meningokokno cepljenje je obvezno za cepljenje odraslih in otrok, starih več kot dve leti, ki potujejo v Savdsko Arabijo zaradi verskega romanja v času Hajja.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) od posameznih držav zahteva, da imajo njihovi državljani in potniki, ki so več kot štiri tedne bivali v teh državah, kjer se pojavljajo divji ali cepilni sevi virusa otroške paralize, ob izhodu iz teh držav opravljeno cepljenje proti otroški paralizi v obdobju od štirih tednov do enega leta nazaj. Opravljeno cepljenje se vpiše v mednarodno knjižico o cepljenju. Če potniki ostajajo v državi več kot eno leto, je svetovano, da se vsaj štiri tedne pred odhodom iz države ponovno cepijo. Priporočila in obveznosti za določena cepljenja ter zaščita pred malarijo po državah so dostopna na naslednji povezavi.

PRIPOROČENA CEPLJENJA

Najpogostejša priporočena cepljenja za potnike so cepljenja proti hepatitisu A, proti hepatitisu B, proti trebušnemu tifusu, proti meningokoknemu meningitisu, proti steklini in proti otroški paralizi.

Cepljenje proti hepatitisu A

Cepljenje, ki ga svetujemo največjemu deležu potnikov, saj se bolezen prenaša preko hrane, vode in rok in se endemično pojavlja v vseh predelih sveta z izjemo najbolj razvitih držav. Pred odhodom na potovanje je potrebno prejeti 1 odmerek cepiva po katerem se razvije nekajletna zaščita. Za doživljenjsko zaščito proti hepatitisu A pa je potrebno prejeti še 2 odmerka cepiva, najbolje v razmiku 6-12 mesecev po prvem odmerku. Potnikom svetujemo tudi zaščito pred hepatitisom B, v kolikor bodo na poti lahko izpostavljene okužbi (prenos preko okuženih ostrih predmetov, spolni stik, zdravstveni posegi…). Osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B (npr. v Sloveniji rojeni pred letom 1992), lahko prejmejo kombinirano cepivo, ki cepljeno osebo zaščiti pred hepatitisom A in hepatitisom B hkrati.

Za nekatere destinacije pa so priporočena še druga cepljenja, npr. proti  trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu, steklini, otroški paralizi.

Cepljenje proti trebušnemu tifusu

Priporočljivo potnikom kot dodaten specifičen ukrep za zmanjšanje tveganja črevesnih okužb na potovanju ob navodilih za varno uživanje hrane in pijače. Zaščitna učinkovitost obstoječih cepiv proti trebušnemu tifusu je sicer relativno nizka (okoli 75 %) in z leti hitro upada, a je uporaba cepiv varna. Edino kontraindikacijo za cepljenje predstavlja hujša preobčutljivost na reakcija na sestavine cepiva. Cepljenje proti trebušnemu tifusu je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo na območja višjega tveganja, ne glede na način in trajanje potovanja. Cepljenje svetujemo tudi potnikom, ki potujejo na območja srednje visokega tveganja in bodo imeli tesnejše stike z lokalnim prebivalstvom ter bodo zaradi načina potovanja bolj izpostavljeni okužbi.

Cepljenje potnikov proti meningokoknemu meningitisu

Predstavlja najučinkovitejši ukrep za preprečevanje bolezni na potovanju z višjim tveganjem za bolezen. Cepljenje proti  meningokoknemu meningitisu priporočimo vsem potnikom, ki potujejo na območje držav podsaharskega meningitičnega pasu v času od decembra do junija in potnikom, ki potujejo za več kot mesec dni v države z visokim tveganjem epidemij in bodo v tesnem kontaktu z lokalnim prebivalstvom (odprave, misijoni, delo z otroki …).

Cepljenje proti steklini

Potniku omogoči, da ob morebitni izpostavljenosti virusu stekline na potovanju ne potrebuje zaščite s specifičnimi imunoglobulini, ki so zlasti v državah v razvoju težko dosegljivi in zelo dragi. Hkrati za ustrezno poekspozicijsko cepljenje (po ugrizu živali) pri predhodno cepljenih  potnikih zadostujeta dva odmerka cepiva namesto štirih odmerkov.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2014 razglasila mednarodno širjenje divjega virusa otroške paralize (WPV) za javnozdravstveno tveganje mednarodnega značaja. Poživitveno cepljenje proti otroški paralizi se svetuje potnikom, ki potujejo v države, kjer obstaja večje tveganje za okužbo s poliomielitisom.

RUTINSKA CEPLJENJA

Vsem potnikom se svetuje, da so ustrezno cepljeni tudi z rutinskimi cepivi, ki so vključena v redni program cepljenja. Podatki o opravljenih cepljenjih se nahajajo v cepilnih kartončkih/knjižicah ali zdravstveni kartoteki. Še posebej je pomembno, da so potniki ustrezno zaščiteni pred ošpicami, mumpsom in rdečkami (MMR), davico-tetanusom-oslovskim kašljem, pa tudi pred noricami, otroško paralizo in gripo. Če potnik nima opravljenih vseh cepljenj predvidenih za določeno starost, je potrebno dodati ustrezne manjkajoče odmerke.

Vsem potnikom svetujemo obnovitveno cepljenje proti tetanusu, v kolikor je od zadnjega cepljenja proti tetanusu minilo več kot 10 let. Poživitveno cepljenje proti tetanusu je krito s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja in se ga opravi pri izbranemu osebnemu zdravniku.

Zaradi vse večjega pojavljanja ošpic v razvitem in manj razvitem delu sveta je še posebej pomembna zaščita pred ošpicami. Vsi, ki imajo zabeležena dva datuma cepljenja proti ošpicam ali zabeleženo prebolelo bolezen oziroma vsi, rojeni pred letom 1960, so pred boleznijo ustrezno zaščiteni.

Potnikom z večjim tveganjem za težji potek gripe, ki potujejo na območja, kjer poteka sezonsko širjenje gripe, svetujemo cepljenje proti gripi. Nekaterim potnikom, odvisno od starosti in zdravstvenega stanja, svetujemo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, meningokoknim okužbam in okužbam, povzročenim s Hemophilusu influezae tipa b.

Potovalna lekarna

Potovalna lekarna je pomemben pripomoček, ki naj bo del prtljage pri vsakem potovanju. Njeno vsebino prilagodite glede na destinacijo, način in dolžino potovanja ter zdravstveno stanje potnika.

Osnovna vsebina potovalne lekarne

  • zdravila proti povišani telesni temperaturi in bolečinam(pri okužbi s katero od hemoragičnih mrzlic se odsvetujejo pripravki na osnovi acetilsalicilne kisline ter nesteroidna protivnetna zdravila);
  • set za prvo pomoč: obliži, sterilne gaze, elastični povoj, škarjice, pinceta, lepilni trak, razkužilo za rane, rokavice za enkratno uporabo, vatirane palčke, trikotna ruta;
  • sredstva za lajšanje prebavnih motenj: rehidracijski prašek za pripravo raztopine za nadomeščanje mineralov in preprečevanje izsušenosti (pri driski, bruhanju, močnejšemu znojenju), probiotične tablete ali kapsule za lajšanje driske, blaga odvajala za lajšanje zaprtja, antibiotik za samozdravljenje driske je svetovan samo v izrednih primerih;
  • sredstva za zaščito pred piki komarjev in ostalih insektov: repelent, ki vsebuje 30-50% DEET-a ali 20% pikaridina, izdelki za blažitev srbenja in otekline po piku insekta;
  • sredstva za zaščito pred soncem: krema z visokim zaščitnim faktorjem, ostali pripomočki za zaščito pred sončnimi žarki;
  • higienski pripomočki: razkužilo za roke, alkoholni ali razkužilni robčki;
  • zdravila za samozdravljenje ostalih manjših zdravstvenih težav: zdravila za lajšanje želodčnih težav, sredstva za lajšanje prehladnih znakov;
  • ostalo: telesni termometer.

Zdravila je potrebno shranjevati izven dosega otrok, najbolje vsa na enem mestu v toplotno izolirani torbici. Če je le mogoče, jih hranite pri temperaturi, ki ni višja od sobne (25°C), zaščitena naj bodo pred svetlobo in vlago, pozorni pa bodite tudi na tista zdravila, ki zahtevajo poseben režim shranjevanja.

Na potovanjih z letalom, vlakom ali ladjo imejte zdravila v ročni prtljagi. S seboj jih vzemite v originalni embalaži, skupaj z navodili za uporabo, pred tem pa preverite njihov rok uporabnosti. Paziti je potrebno, da imate zadostno količino predpisane terapije, tudi če pride slučajno do nepričakovanega zamika prihoda domov.

Če boste na potovanje vzeli zdravila, ki jih je na cilju potrebno prijaviti carini, zdravila, ki se jih injicira, ali medicinske pripomočke, kot so igle in brizge, pred odhodom od lečečega zdravnika pridobite pisno potrdilo v angleškem jeziku z diagnozo in predpisano terapijo. S seboj vzemite kopije receptov za vsa zdravila, ki jih redno jemljete, smiselno pa je imeti tudi dokumentacijo o že obstoječih boleznih (na primer diabetes, alergije).

Zdravila, ki se predpisujejo v Sloveniji, morda v določenih državah niso zakonita, zato pred odhodom preverite legalnost terapije, ki jo boste vzeli s seboj.

Potrebno je urediti tudi dodatno zdravstveno zavarovanje za tujino ter s seboj imeti ustrezno potrdilo o opravljenih cepljenjih za potovanja v države, kjer je to zahtevano.

Več informacij o nasvetih za zaščito zdravja na potovanju najdete na naslednji povezavi.