Strah pred iglami se lahko naučite obvladati

Mnogo ljudi ne mara igel, ki so del medicinskih postopkov med njihovo oskrbo. Toda pri nekaterih je strah pred iglami tako velik, da bi jim lahko onemogočil pridobivanje zdravniške pomoči, kot je na primer cepljenje. Ta strah pogosto prizadene otroke, lahko pa ga občutijo tudi odrasli. Strah pred iglami je pogost tudi pri ljudeh z določenimi obolenji/stanji, ki povzročajo težave pri obvladovanju močnih občutkov, to je pri ljudeh z duševnimi, čustvenimi ali vedenjskimi motnjami.

Strah pred iglami je lahko pogost tudi pri ljudeh z manjzmožnostmi, katere jim otežujejo razumevanje postopkov in komuniciranje skrbi. Obstajajo načini za obvladovanje tega strahu. Spoznajte, kaj lahko storite, da vas strah ne bo oviral pri pridobivanju pomembne zdravstvene oskrbe, vključno s cepivi.

Ko se strahovi spremenijo v fobijo

Prejemanje zdravil ali cepiv preko igle – ali odvzemanje krvi ali drugih tekočin z iglo – je lahko boleče. Mnogi ljudje si zapomnijo bolečino ali nelagodje, zato jih je strah, da se bosta pri ponovnih zdravstvenih postopkih, ki vključujejo igle, spet pojavila. To je tipično. Mlajši otroci imajo manj izkušenj pri obvladovanju svojih strahov in zato pri tem potrebujejo pomoč in tolažbo svojih staršev ali skrbnikov. Ko otroci postajajo starejši, mnogi med njimi najdejo načine, da se sami spopadejo s svojimi strahovi.

Pri nekaterih pa ti strahovi postanejo hujši, lahko vztrajajo v mladosti in odrasli dobi. Najbolje jih opišemo kot fobije. Fobij pred iglo se lahko naučimo iz preteklih izkustev bolečine, vendar obstaja tudi biološka komponenta, zaradi katere se nekateri ljudje zelo močno odzovejo ob misli na postopke, ki vključujejo uporabo igle.

Fobija pomeni izjemen strah, ki ne ustreza dejanski nevarnosti ali škodi. Fobije včasih imenujemo »iracionalne«, ker so občutki resnični, a veliko bolj ekstremni od dejanske nevarnosti ali škode. Te fobije lahko povzročijo, da so postopki bolj boleči, vodijo v hudo paniko in v nekaterih primerih do fizičnega odziva, ki povzroči omedlevico. To lahko zelo oteži razmišljanje o medicinskih posegih, ki vključujejo igle. Ocene kažejo, da imata kar dva od treh otrok in eden od štirih odraslih močan strah pred iglami. Tako bi lahko kar eden izmed desetih ljudi zaradi teh strahov odlašal s cepljenjem proti covidu-19. Tudi judje z duševnimi, čustvenimi ali vedenjskimi motnjami, kot so anksiozne motnje, osebe z določenimi manjzmožnostmi in ljudje z določenimi stanji, ki vplivajo na njihovo obvladovanje občutkov, kot sta dotik ali premik, lahko takšne strahove obvladujejo s težavo. Ljudje z manjzmožnostmi so morda manj precepljeni, čeprav je njihovo tveganje za določene bolezni, kot so hudi učinki covida-19, večje. Starši, ki se sami bojijo igel, lahko odlašajo s cepljenjem otrok.

Obvladovanje strahov in fobij

Oblike strahov in fobij so lahko različne – od blagih do hudih. Pri blažjih primerih so lahko v pomoč priprava, podpora in obvladovanje bolečine.

• Informacije o postopku: Razumevanje, zakaj je v postopku potrebno uporabiti iglo in kako bo zaščitil osebo, lahko pomaga.
• Razumevanje vzrokov strahu:
  • Slike: gledanje slik igel ali novic o cepljenju lahko spodbudi strah. Pomaga lahko, če se izognemo tem podobam, razen če jih kot del terapije uporablja usposobljen strokovnjak za duševno zdravje.
  • Besede: zamenjava besede »igla« z besedo »pik« lahko pri nekaterih ljudeh pomaga zmanjšati strah.
  • Okolica: za ljudi, ki jih je strah, je morda najbolje, da so v zasebnem prostoru in ne v veliki sobi z drugimi ljudmi, ki prav tako čakajo na cepljenje. Cepljenje v avtu (drive-through) lahko nekaterim ljudem pomaga, saj se postopek lahko opravi v udobju njihovega avtomobila. Posebne ambulante za ljudi z manjzmožnostmi lahko prav tako nudijo mirne in tihe prostore.

• Razumevanje postopka: Če oseba pozna, kje bo postopek potekal, kdo bo prisoten in kaj se bo zgodilo pred, med in po njem, lahko to pomaga zmanjšati njen strah.
  • Pogosto je najbolje, da ostanemo realni – strokovnjak ali starš lahko razloži, da bo cepljenje čutiti kot pik ali uščip ter da lahko malo zaboli, ampak običajno samo za trenutek.
  • Načrtovanje in prikaz tega, kar se bo zgodilo, vključno z igranjem vlog in uporabo knjig ter video vsebin, ki prikazujejo posamezne korake postopka, lahko ljudem, ki jih je strah, pomagajo, da se pripravijo.

• Obvladovanje bolečine: Čeprav bolečina zaradi igle običajno ni močna, se možgani vseeno osredotočajo nanjo; obvladovanje bolečine lahko zmanjša strah in paniko.
  • Kreme in razpršila za omrtvičenje: zdravstveni delavci lahko uporabijo zdravila, ki omrtvičijo kožo in preprečijo, da bi oseba postopek čutila.
  • Vibracije ali hlajenje: majhne naprave, ki brenčijo ali hladijo kožo, lahko pomagajo možganom, da se osredotočijo na ta občutek in med postopkom blokirajo bolečino.
  • Odvračanje pozornosti: osredotočanje na nekaj drugega, kot so videoposnetki, igrače ali celo naprave za navidezno resničnost, lahko zaposlijo um osebe in ga odvrnejo od strahu.
  • Sprostitev, nadziranje dihanja in hipnoza: pomaga lahko tudi učenje sproščujočega dihanja, uporabe hipnoze ali samohipnoze za umiritev uma.

• Prilagajanje strategij: Vsak posameznik je drugačen, in za vsakega deluje nekaj drugega. Pomaga lahko kombinacija različnih strategij. Zdravstveni delavci lahko razvijejo načrt, ki je najbolj primeren za posamezno osebo.

V primeru ekstremnih strahov je najbolje, da se pogovorite s strokovnjakom za duševno zdravje, da prepozna resnost problema in razvije najboljše strategije za zdravljenje fobije. Zdravljenje fobije lahko vključuje svetovanje, terapijo izpostavljanja, kjer se oseba postopoma sooča s svojimi strahovi ob podpori zdravstvenega delavca v skrbno načrtovanih korakih, in/ali jemanje zdravil.

Kaj lahko naredijo starši, skrbniki in prijatelji?

Družine in zdravstveni delavci lahko pomagajo pri obvladovanju strahov.

Ljudje s strahovi in fobijami potrebujejo podporo pri prizadevanjih za obvladovanje svojih strah med postopki, ki vključujejo igle. Prestrašeni osebe lahko pomaga nekdo, ki mu zaupa, je miren in ji nudi podporo med postopkom. Pomaga lahko tudi če prestrašeni osebi zagotovimo, da ni nič sramotnega v strahu, tudi ko nevarnost ni prava. Straha si oseba ne izbere in ni nujno, da izgine; cilj je, da je strah zadostno obvladan, da se izpelje postopek, ki bi lahko rešil življenje. Družinski člani in prijatelji lahko postanejo del načrta, ki najbolje deluje za osebo ter jo spodbujajo in ji pomagajo pri odločitvi, da se spopade s svojimi strahovi in jih poskuša obvladati.

Kaj lahko naredijo ponudniki zdravstvenih storitev?

Ponudniki zdravstvenih storitev se lahko poučijo o strahovih in fobijah pred iglami. Svojim pacientom in njihovim družinskim članom lahko zagotovijo razumevanje, da so ekstremni strahovi in fobije resnični. Lahko ponudijo informacije in podporo za zmanjšanje občutka sramu in strahu ter pomagajo ljudem pri razvoju načrta za obvladovanje njihovih strahov. Kot rutinski del postopkov z iglami lahko ponudijo različne strategije za obvladovanje bolečine.

Povzeto po: ‘Needle Fears and Phobia – Find ways to manage.